Dez.si

PRIPOROČAMO

Valid XHTML 1.0!

Valid CSS!

Get Firefox!

DEZ Dolenjski ekološki zavod Novo mesto

UVODNA STRAN. . . ... . 2017.04.20 ............. 80 450
.

LEPO POZDRAVLJENI IN DOBRODOŠLI NA PORTALU
DEZ Dolenjskega ekološkega zavoda Novo mesto
Ta Uvodna stran vam predstavi aktualne informacije in zadeve DEZ!
Zgoraj levo kliknite Članki v katerih so razvrščene posamezne teme!
Zgoraj levo kliknite E-pošta, če nam želite poslati sporočilo!
------------------------------------
22. APRIL, SVETOVNI DAN ZEMLJE

....

22. april je Svetovni dan Zemlje, ki ga po vsem svetu praznujemo že več kot 45 let. Ob tem dnevu okoljske organizacije pripravljajo projekte, dogodke in akcije, s katerimi želijo javnost opozoriti na ranljivost planeta, na katerem živimo. Ob tem dnevu se spomnimo na zemljo oziroma prst, na kateri pridelujemo hrano in krmo. Zaradi splošne onesnaženosti okolja je prst zelo ogrožena, s tem pa kakovost hrane in krme, največkrat zaradi nepravilnega gnojenja in zaradi nepravilne in pretirane uporabe fitofarmacevtskih sredstev za zaščito rastlin. Posledice so katastrofalne.

Strokovnjaki so si edini, da večino pojavov razvoja raka na ljudeh povzroči onesnaženost okolja s kemičnimi sredstvi, ki jih je "pridelal" ravno človek. Najbolj nevarne so kemikalije in nevarni odpadki, odloženi ali odvrženi v okolje. Odstotek je visok, sega od 60 do 90% primerov, in prav to je zaskrbljujoče. V Sloveniji število rakavih obolenj strmo narašča. Vsak lahko nekaj prispeva k čim manjšemu onesnaževanju okolja, da bomo ohranili dovolj kakovostne pitne vode, pridelovali zdravo hrano in krmo, se gibali po čistem zraku, se sprehajali po zdravi naravi.

Pozivamo vse krajevne skupnosti, šole, društva, klube, združenja, ribiške, lovske in čebelarske družine, da s čistilnimi akcijami očistimo naše okolje, brežine rek, potoke, njive, travnike, gozdove in podobno. Čistilne akcije so oblika ekološkega ozaveščanja ljudi in prijetno druženje v naravi. Če naletite na večje črno odlagališče odpadkov, je občina po Zakonu o varstvu okolja dolžna sodelovati, da se tako črno odlagališče odstrani. Po izvedeni čistilni akciji zavezane vreče z odpadki odložite na odjemna mesta ali jih sortirajte na ekoloških otokih!

DEZ Dolenjski ekološki zavod Novo mesto
------------------------------------
22. MAREC, SVETOVNI DAN VODA

22. marec je Svetovni dan voda. Ob tem dnevu se spomnimo na pitno vodo, tekoče vode in podtalnico. Voda je vir vsega življenja. Še posebno moramo biti pozorni na pitno vodo in vire-izvire pitne vode. Zaradi splošne onesnaženosti okolja so viri pitne vode, reke, potoki, izviri, zelo ogroženi. Za to so krivi vsi tisti, ki hote ali nehote odmetavajo v naravo raznovrstne odpadke, kemikalije in druge snovi, ki vodo onesnažijo. Posledice so katastrofalne.

Strokovnjaki so si edini, da večino pojavov razvoja raka na ljudeh povzroči onesnaženost okolja s kemičnimi sredstvi, ki jih je "pridelal" ravno človek. Najbolj nevarne so kemikalije in nevarni odpadki, odloženi ali odvrženi v okolje. Odstotek je visok, sega od 60 do 90% primerov, in prav to je zaskrbljujoče. V Sloveniji število rakavih obolenj strmo narašča.

Vsak lahko nekaj prispeva k čim manjšemu onesnaževanju okolja, da bomo ohranili dovolj kakovostne pitne vode, pridelovali zdravo hrano in krmo, se gibali po čistem zraku, se sprehajali po zdravi naravi. Pozivamo krajevne skupnosti, šole, društva, klube, združenja, ribiške, lovske in čebelarske družine, da letos spomladi s čistilnimi akcijami očistijo brežine rek, potokov in izvirov, gozdove, osamele poti in podobno. Čistilne akcije so tudi oblika ekološkega ozaveščanja ljudi, mladih in starih, ter prijetno druženje v naravi.

Kadar naletite na večje črno odlagališče odpadkov, je občina kot pravna oseba po Zakonu o varstvu okolja dolžna sodelovati in pomagati, da se črno odlagališče odstrani in odpravi. Nekatere občine in javna komunalna podjetja za čistilne akcije brezplačno zagotovijo vreče za pobiranje odpadkov in rokavice. Po izvedeni čistilni akciji zavezane vreče z odpadki odložite na odjemna mesta za odpadke ali jih sortirajte na ekoloških otokih!


Slika: Visokovodni bruhalnik na reki Temenici v Zijalu, v občini Mirna Peč, kjer pride Temenica izpod mogočne skalne stene spet na površje. Foto: Jože Povšič.

------------------------------------
EKOLOŠKI TABOR RADULJA

AKTUALNO! DEZ vsako leto organizira poletne ekološke tabore za zaščito ogroženih živali in rastlin, ki živijo v naravnem okolju. Oglejte si neverjeten videoposnetek potočnih rakov v Radulji, ki ga je dne 23.08.2012 s kamero posnel naš direktor Jože Povšič. Videoposnetek ni zmontiran, torej ni sestavljen iz več kadrov, ampak je posnet v enem kadru iz enega mesta. Kliknite: Radulja, potočni raki
------------------------------------
LETO 2015–MEDNARODNO LETO TAL

Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2015 razglasila za mednarodno leto tal s sloganom »Zdrava tla za zdravo življenje«. Tla so v središču vseh okoljskih procesov in so bistveni del okolja. Pojavljajo se v različnih oblikah z različnimi lastnostmi, od katerih se nekatere odražajo v njihovi rodovitnosti. Ta je ključna za pridelavo zdrave in kakovostne hrane, za rast gozdov ali druge biomase, rodovitnost tal pa določa tudi pestrost kopenskih ekosistemov. Osnovni namen aktivnosti v okviru mednarodnega leta tal 2015 je osveščanje, ki naj bi pripeljalo k boljšemu ravnanju s tlemi in trajnostnemu gospodarjenju s tem naravnim virom. (B.J.)
------------------------------------
BRAVO! KONČNO PRVA VETRNA ELEKTRARNA V SLOVENIJI!

DOLENJA VAS, 16.10.2012 – Veseli smo, da so se tudi v Sloveniji našli strokovnjaki, ekologi, podporniki in investitorji za izrabo ekološko neoporečne obnovljive vetrne energije. Kot vemo, imamo v Sloveniji dovolj vetra oziroma dovolj vetrne energije, le birokracija in nerazumne ovire preprečujejo razvoj te ekološko zelo čiste energije, ki pa je tudi zastonj! Entuzijasti in predavatelji, ki strokovno in ekološko zelo podpirajo izrabo vetrne energije v Sloveniji (med njimi DEZ Dolenjski ekološki zavod Novo mesto in njegov direktor Jože Povšič), so obiskali prvo vetrno elektrarno v Dolenji vasi pri Senožečah v občini Divača in se strokovno prepričali, da je to tisto kar v Sloveniji zelo potrebujemo za nadaljnji energetski razvoj Slovenije. Ta vetrna elektrarna je prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji. Elektrarno sedaj sestavlja ena vetrnica nazivne moči 2,3 MW (megavata), proizvajalec je Enercon iz Nemčije. Rotor vetrnice ima premer neverjetnih 71 m in se vrti na skoraj 100 m visokem stolpu. Ko ste blizu te vetrnice, vas istočasno preveva strah in spoštovanje do neverjetne moči narave, ki pa je zaenkrat še ne znamo dobro izkoriščati. Temelj te ogromne vetrnice ima premer kar 15 m, globok pa je 2,8 m. V temelj je družba Filipčič s.p. iz Sežane vgradila kar 500 m3 betona in 50 ton betonskega železa. Investitor vetrne elektrarne v Dolenji vasi je podjetje AAE iz Maribora, ki tukaj načrtuje izgradnjo velikega vetrnega polja, saj je že pridobilo energetsko dovoljenje za vetrno elektrarno skupne moči 80 MW.


Slika: Ogromna vetrnica vetrne elektrarne Dolenja vas pri Senožečah. Na sliki spodaj levo tik ob stolpu stoji kombi nemškega podjetja Enercon, ki je pravi pritlikavec z velikostjo te res ogromne vetrnice. Foto Jože Povšič, 16.10.2012


Slika: Jože Povšič, direktor DEZ Dolenjskega ekološkega zavoda Novo mesto, ki je tudi strokovni predavatelj o izrabi obnovljivih virov energije in podpornik izgradnje vetrnih elektrarn v Sloveniji. Zadaj desno vetrnica vetrne elektrarna Dolenja vas. Foto Maruša Zagorc, 16.10.2012
------------------------------------
NOVA SONČNA ELEKTRARNA NA OSNOVNI ŠOLI V DOBRNIČU

DOBRNIČ, 03.10.2012 – V Dobrniču v občini Trebnje so predali namenu novo sončno elektrarno na strehi tamkajšnje prenovljene podružnične osnovne šole. Vodilno podjetje na področju razvoja in gradnje sončnih elektrarn, Bisol Group iz Prebolda, je financiralo in v letu 2011 inštaliralo to sončno elektrarno, ki ima moč 44 kilovatov (kW). Sončna elektrarna v Dobrniču je sestavljena iz 178 polikristalnih fotonapetostnih modulov. V našem geografskem pasu letno proizvede preko 48 megavatnih ur (mWh) električne energije. Elektrarna bo prihranila okoli 30 ton izpustov nevarnih toplogrednih plinov v ozračje. Direktor prodaje v družbi BISOL Group Marko Burnik je predstavil način delovanja te elektrarne, njeno moč in ekološko vrednost ter javno spodbudil ljudi, da naj vlagajo sredstva in površine na svojih strehah v ekološke sončne elektrarne. Dolenjski ekološki zavod DEZ aktivno podpira, strokovno svetuje in priporoča izgradnjo sončnih elektrarn vsem tistim prebivalcem Republike Slovenije, ki imajo voljo in možnost za tako pomembno ekološko in ekonomsko spodbudno investicijo.


Slika: Direktor prodaje BISOL Group Marko Burnik (desno) je predstavil način delovanja sončne elektrarne, njeno moč, ekološko vrednost ter javno spodbudil ljudi, da naj vlagajo sredstva in površine na svojih strehah v sončne elektrarne.
Foto Jože Povšič, 03.10.2012


Slika: Fotonapetostni moduli sončne elektrarne Bisol na ravni strehi osnovne šole v Dobrniču, nagnjeni in obrnjeni točno proti jugu. V tej legi je osvetljenost sonca in tako proizvodnja električne energije največja. Foto Jože Povšič, 03.10.2012
------------------------------------
EKOLOŠKI TABOR RADULJA 2012

MIRNA DOLINA, julij, avgust 2012 - Ob Radulji, levem pritoku Krke, v soteski Koglo v Mirni dolini, smo zaključili Ekološki tabor Radulja 2012. Organizirali smo ga v poletnih mesecih, v juliju in avgustu 2012. Uredili smo enega od najbolj čistih izvirov pitne vode na Dolenjskem, tako da lahko domačini in pohodniki pijejo ali natočijo čisto, bistro izvirsko studenčnico, ki ima vodonosnik v neokrnjeni naravi mogočnih raduljskih gozdov. Proučevali smo tudi negativne vplive na vode (eutrofikacija) in etnologijo mlinov in žag ob Radulji.

Kot glavni projekt ekološkega tabora pa je bilo opazovanje potočnih rakov (latinsko: Austropotamobius torrentium) v Radulji in njihovo reševanje iz pritokov Radulje, ki so zaradi neverjetno močne suše v letu 2012 popolnoma presahnili. Rakom je v smrdečih malih tolmunčkih grozil gotov pogin, če jih ne bi na hitro rešili in prestavili v večje tolmune v Raduljo, čeprav je tudi sama radulja imela izredno nizek vodostaj, kar se vidi iz videoposnetka.

Pritoki Radulje z domačimi imeni: Babje štenge, Škratovec in Klančarjev potok so popolnoma presahnili. Klančarjev potok ima tudi izvir pitne vode v bližini gozdarske koče Zakrajšek, ki je tudi popolnoma presahnil. S pomočjo študentov naravoslovnih ved smo potočne rake rešili tako, da smo jih ponoči, ko je bilo vsaj malo rose oz. vlage, ulovili v teh tolmunčkih suhih strug teh potokov, ki se nahajajo na nekoliko višjih nadmorskih višinah kot sama Radulja. Ker so raki zelo plašne živali, največjo hitrost dosežejo vzvratno, smo jim nastavili mrhovino. Nato smo rake dali v posode s čisto izvirsko pitno vodo in med prevozi v Raduljo dodajali kisik.

Raki so se med prevozi dobro počutili. Poleg kisika smo jim dodali tudi nekaj hrane. Noben rak se zaradi prevoza ni poškodoval oziroma ni bilo ogroženo nobeno življenje teh zanimivih in ogroženih živali! Prav gotovo pa bi v nekaj dneh vsi poginili, saj npr. v potoku Babje štenge sploh ne morejo sami priti dol nizvodno, ker jih ovirajo ogromni kamni in skalnati previsi (zato se tudi imenuje Babje štenge).Iz pritokov smo rešili in v Raduljo prenesli preko 1.000 rakov, od manjših do pravih kapitalcev.

Pozneje smo ponoči in podnevi opazovali in kontrolirali preseljene potočne rake v Raduljo in jih varovali pred krivolovci. Če bi katerega od krivolovcev dobili na delu, bi ga prav gotovo pridržali, mogoče celo zvezali in poklicali policijo! V Radulji se raki zelo dobro počutijo, saj smo na mestih naselitve vodo tudi prekontrolirali in ugotovili primernost naselitve.

Potočni raki so indikator čistega naravnega okolja. Rakom smo pozneje nastavljali primerno hrano. Ker nekateri moški osebki potočnih rakov Austropotamobius torrentium dosegajo tudi do 15 cm dolžine, je to dober pogoj za razplod in za ohranitev te zelo ogrožene živalske vrste in za nadalnje življenje teh zanimivih živali v našem naravnem okolju!

Potočni rak ne sme dehidrirati, ker ga čaka gotova naravna smrt! Življenska doba potočnih rakov je do 10 let. Populacije potočnih rakov v Sloveniji je uničilo onesnaževanje voda s komunalnimi in industrijskimi odplakami, onesnažene padavinske vode s cest, nestrokovna uporaba pesticidov in umetnih gnojil in izpusti gnojnice in gnojevke v vodotoke ter nestrokovna regulacija vodotokov.
Lov oziroma krivolov zaščitenih potočnih rakov je strogo prepovedan, krivolovci pa so lahko kaznovani z visoko denarno kaznijo ali celo z zaporom. V Radulji in njenih pritokih smo opazili veliko obrnjenih kamnov, kar pomeni da so bili krivolovci na rake že na delu. Tega prekrška oziroma kaznivega dejanja pa se ne loti nihče. Bolj udobno je, da tisti, ki naj bi skrbeli za naravo, raje udobno sedijo v pisarniških naslanjačih in nam občasno vržejo celo kakšno poleno pod noge. Zato smo v DEZ Novo mesto že pričeli pripravljati dokumentacijo, da bomo tudi mi pridobili uradno dovoljenje pristojnega ministrstva Republike Slovenije, da bomo še bolj zaščitili to ogroženo živalsko vrsto v Radulji, v njenih pritokih in v drugih potokih po Dolenjskem.

Pri teh ekoloških projektih so nam pomagali številni donatorji in sponzorji (dva sta celo iz Nemčije), za kar se jim javno iskreno zahvaljujemo! Poleg spodnjih slik si lahko potočne rake v Radulji ogledate na videoposnetku, ki ga je s kamero posnel naš direktor Jože Povšič, kliknite: Radulja, potočni raki, 23.08.2012


Slika: Ekološki tabor Radulja 2012, v soteski Koglo ob Radulji v Mirni dolini. Informativna tabla s podatki in donatorji. Šotori za prenočevanje in prostor za kosila in malice ter urejevanje dokumentacije, v naravnem okolju Radulje.


Slika: Lovljenje potočnih rakov v popolnoma usahlih potokih na višjih nadmorskih višinah, ponoči in v zgodnjih jutranjih urah. Kot vidite na sliki, zaradi močne suše v poletju 2012 v strugi tega potoka Babje štenge ni popolnoma nobene vode, razen nekaj lužic (tolmunčkov), ki so čez nekaj dni tudi ti presahnili, raki pa bi gotovo dehidrirali in poginili. Desno spodaj na sliki vidite steklenico pletenko, s katero smo prinesli čisto izvirsko vodo, da smo lahko rake rešili iz teh suhih strug. Nekateri "kvaziokoljevarstveniki" in "kvazistrokovnjaki", ki so jih polna usta besed in nobenih dejanjih, pa bi take rake kar pustili, da dehidrirajo in poginejo.


Slika: V čisti izvirski pitni vodi so se raki med prevozom v Raduljo dobro počutili. Poleg kisika smo jim dodali tudi nekaj hrane. Noben rak se ni poškodoval, zaradi prevoza ni bilo ogroženo nobeno njihovo življenje.


Slika: Poznejša kontrola in pregled naselitve potočnih rakov v Raduljo. Rakom smo nastavili primerno hrano, saj so mrhovinarji. Pri “malici” so uživali. Za plen so se nekateri večji samci skoraj stepli med seboj! Slika z dne 10.08.2012.


Slika: Nekateri moški osebki potočnih rakov Austropotamobius torrentium v Radulji dosegajo tudi do 15 cm dolžine (pravi kapitalci)!


Slika: Ali bo potočni rak postal kralj dolenjskih potokov? Slika potočnega raka na poraščeni skali z mahom, sredi struge Radulje, dne 30.08.2012


Slika: Poginuli potočni rak zaradi suše v letu 2012, ki leži na prašni, razpokani zemlji ob presušenem jezeru Vogršček na Primorskem, avtor fotografije je Jože Suhadolnik. Ta rak svareče spominja na apokaliptične prizore suše, kot jih, recimo, videvamo na tleh umirajočega Aralskega jezera. Suša nas opominja, da posledice globalnega segrevanja niso le mit in stvar podsaharske Afrike, ampak čedalje bolj pogosta realnost pri nas. Nekateri pa bi o reševanju izmučenih potočnih rakov iz suhih strug celo polemizirali in arogantno opazovali iz ljubljanskih naslanjačev!


Slika: Ali bo ekologom, naravovarstvenikom, ekološkim zavodom, državi in občinam uspelo ohraniti potočne rake za poznejše rodove? Potočni rak v vodotokih je indikator čiste vode in čistega naravnega okolja, v katerem naj bi poleg drugih živih organizmov živel tudi človek! Nekateri tem ciljem bolj nagajajo, kot pa da bi pomagali ali sodelovali!


Slika: Iz povsem naravnih materialov, kamna (razen cevi), smo v Radulji očistili in uredili enega od najbolj čistih izvirov pitne vode na Dolenjskem. Domačini in pohodniki lahko pijejo ali si natočijo najbolj čisto, bistro, izvirsko studenčnico, ki ima vodonosnik izpod velikih skal v soteski Radulje, v neokrnjeni naravi mogočnih raduljskih gozdov. Slika z dne 12.09.2012. Vse gornje slike: Fotoarhiv DEZ Novo mesto.


Slika: Pri projektih našega Dolenjskega ekološkega zavoda sodelujejo številni donatorji, celo iz Nemčije. Vsem donatorjem in sponzorjem se iskreno zahvaljujemo!

ALI VESTE:

• da potočni raki ne slišijo. Njihov prvotni slušni organ je zakrnel in je zdaj namenjen zaznavanju ravnotežja in vonja. Od tod izvira tudi besedna zveza »rakom žvižgat«, saj potočni raki ne slišijo, imajo pa izrazito razvit vonj,
• da lahko potočni rak, kljub temu da diha s škrgami, preživi nekaj časa izven vode (tudi več dni), če le ne dehidrira. To mu omogoča namestitev škrg v votlini pod košem. Votlina je napolnjena z vodo ali zrakom, od koder sprejema kisik. Če je votlina napolnjena z zrakom in je rak izven vode in zrak ne more izčrpati, ujetega raka ne smemo nikdar vreči v vodo, saj ga lahko na tak način ubijemo. Najbolje je, da raka položimo na breg od koder sam odide v vodo,
• da so potočnega raka jelševca kljub račji kugi, regulacijam, onesnaževanju in očitnem izginjanju populacij popolnoma zavarovali šele leta 1993. Pred tem je bil zavarovan z najmanjšo lovno mero in lovopustom. Potočni rak koščak pa je bil popolnoma zavarovan že prej,
• da so bili že v času Dravske banovine samci potočnih rakov zavarovani z lovno mero, lov samic pa je bil strogo prepovedan in predvidene so bile visoke kazni za krivolovce,
• da se slovenski pregovor »ni v vsaki luknji rak« nanaša na račino — rakovo luknjo v vodi, v kateri prebiva rak, ki ima ponavadi več izhodov,
• da izraz »rak-rana« ne izvira iz rakavih celic, temveč iz prehranjevalnih navad potočnih rakov. Ko se rak loti plena, ga zlepa ne spusti. Če se loti večjega plena, ki ga lahko z močnimi škarjami drži v vodi ali ob vodi in če ga ne more ubiti, ga običajno obira kar pri živem telesu.
------------------------------------
V SLOVENIJI PREKO 1000 SONČNIH ELEKTRARN

V slovenski register deklaracij za naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov je vnešenih že več kot 1000 sončnih elektrarn. Zmogljivost vseh sončnih elektrarn trenutno znaša okoli 80 megavatov (MW). Združenja, ekološki zavodi, ekologi in okoljevarstveniki so kritični do deleža, ki ga država namenja obnovljivim virom energije, saj sončne elektrarne v Sloveniji proizvedejo le 0,6 % celotne proizvedene električne energije. Za namen izplačila podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov je bilo vlagateljem v sončne elektrarne v letu 2011 izplačanih 3,6 milijona EUR oz. le 3,9 % razpoložljivih sredstev. Neporabljenih je ostalo kar 44 milijonov EUR. Država obljublja da jih bo prenesla v letošnjo kvoto. Evropska direktiva zahteva, da do leta 2020 iz obnovljivih virov pridobimo 25 % energije v strukturi končne rabe. Sončne elektrarne in na njih vezane dejavnosti trenutno omogočajo že več kot 2000 delovnih mest, številka pa se bo večala.


Slika: Do leta 2020 bo morala Slovenija po evropski direktivi pridobiti 25% energije iz obnovljivih virov energije (sonce, voda, veter, lesna biomasa...)
------------------------------------
PROSTOVOLJNA EKOLOŠKA AKCIJA OČISTIMO SLOVENIJO 2012, "OČISTIMO DOLENJSKO!"



V soboto 24. marca 2012 ob 09.00 uri se bo v Sloveniji pričela največja organizirana ekološka prostovoljna akcija OČISTIMO SLOVENIJO 2012. V to akcijo se bodo vključile občine, krajevne skupnosti, zavodi, društva, šole, EKO šole, podjetja, družine in posamezniki. Skratka, v akcijo se bodo vključili vsi, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Prostovoljci bodo po občinah čistili divja odlagališča in jih tako odstranili iz narave. Čistili bodo tudi okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. Koordinatorji so poskrbeli, da so bila divja odlagališča na območju občin najdena in evidentirana. Zbrani odpadki bodo odpeljani na zbirna mesta za odpadke. Vse o akciji najdete na spletni strani, kliknite: http://www.ocistimo.si Naj bo naša lepa Dolenjska in Slovenija očiščena odpadkov in vedno čista!
------------------------------------ RAZISKOVALNI TABOR VARSTVO OKOLJA TREBNJE

S slovesnim zaključkom dne 24.07.2010 se je končal naravoslovni raziskovalni tabor VARSTVO OKOLJA TREBNJE 2010, z delovnim naslovom "Vodni viri za razvoj samooskrbnega območja". Raziskovalni tabor je potekal na Centru šolskih in obšolskih dejavnosti CŠOD Čatež. Tabor je bil namenjen študentom in dijakom, ki so raziskovali, razvijali ustvarjalnost, prepoznavali sposobnosti, na področju vodnih virov v občini Trebnje, onesnaženosti vodnih virov in varstvo naravne in kulturne dediščine vodnih virov. Na terenu so tesno sodelovali z domačini. Na taboru so predavali predavatelji z različnih fakultet, zavodov in podjetij, ki se ukvarjajo z varstvom okolja, ekologijo in varstvom naravne in kulturne dediščine, med drugimi tudi dr. Marinka Vovk z Okoljsko raziskovalnega zavoda Slovenske Konjice in Jože Povšič z Dolenjskega ekološkega zavoda Novo mesto. Študentje so ob koncu tabora javnosti in novinarjem predstavili rezultate svojega raziskovalnega dela, ki bo skupaj s povzetki strokovnih predavanj izšlo v posebnem zborniku, ki bo na voljo tudi javnosti.


Slika: Skupina študentov in dijakov na slovesni otvoritvi raziskovalnega tabora "Varstvo okolja Trebnje 2010", na Čatežu, 19.07.2010


Slika: Strokovno predavanje o vzrokih in posledicah onesnaženosti vodnih virov in podtalnice, predavatelj Jože Povšič (desno), direktor Dolenjskega ekološkega zavoda Novo mesto in podžupan Občine Trebnje.


Slika: Študentje so ob koncu tabora, v polni dvorani CŠOD Čatež, prikazali rezultate svojega raziskovalnega dela, ki bo uporabno v praksi in bo izšlo v zborniku.
------------------------------------
OB SVETOVNEM DNEVU VODA SMO UREDILI ŽEGNANI STUDENEC V GOSTINCI PRI TREBELNEM

Ob Svetovnem dnevu voda, v nedeljo 22. marca 2009, se je direktor DEZ Novo mesto Jože Povšič, skupaj z domačini, udeležil delovne akcije ureditve žegnanega studenca Gostinca, v dolini potoka Gostince pri Trebelnem. Gostinca je levi pritok potoka Radulje, potok Radulja pa se izliva v reko Krko pri Dobravi pri Škocjanu. Domačini ta izvir v dolini Gostince nazivajo žegnani studenec, saj tu izvira izredno čista pitna voda, ki nikoli ne presahne in tudi v največjih nalivih ne postane kalna. Celoten vodonosnik tega žegnanega studenca je v gozdnatem območju, zato se v studenec ne izpirajo ostanki gnojil in pesticidov. Dokaz, da je območje gornjega toka Gostince še neokrnjeno, so potočni raki, ki jih je na srečo v tem delu Gostince še polno. Udeleženci akcije so žegnani studenec uredili tako, da se ob njem lahko vsak odžeja ali v steklenico natoči čisto izvirsko pitno vodo. Ob stezi so namestili lične informativne table, ki mimoidoče usmerjajo do žegnanega studenca. Table hkrati ozaveščajo ljudi, da je voda vir vsega življenja, zato smo jo dolžni vsi skrbno varovati.


Slika: Direktor DEZ Novo mesto Jože Povšič na delovni akciji ureditve žegnanega studenca v dolini potoka Gostinca. Foto: Ivan Krivic 22.03.2009


Slika: Lične table, okrašene s snegom, pri žegnanemu studencu Gostinca, v dolini potoka Gostinca, kamor ljudje od blizu in daleč, poleti in pozimi hodijo po čisto pitno studenčnico. Foto: Rok Povšič, 11.02.2012.
------------------------------------

Slika: Reka Krka, Novo mesto, pod Jerebovo ulico. Foto: Jože Povšič 15.5.2008
------------------------------------
Lepo in prisrčno vas pozdravljamo!


Direktor Jože Povšič, univ.dipl.org.,str.inž., na sedežu DEZ Dolenjskega ekološkega zavoda Novo mesto, Seidlova cesta 34, 8000 NOVO MESTO
------------------------------------
DELAMO IN SE TRUDIMO "S KRAVATO IN Z LOPATO", V PISARNI IN NA TERENU, V LEPEM VREMENU IN V DEŽJU, POLETI IN POZIMI!
------------------------------------
TO UVODNO STRAN IN ČLANKE DOPOLNJUJEMO,
ZATO VAS VABIMO, DA NAS PONOVNO OBIŠČETE!
------------------------------------

Avtor: Jože Povšič | 13-09-2007



Copyright © by Dez.si
Vse, kar najdete na strani, je naša last